Neenakosti na delovnem mestu ostajajo v vseh državah sveta, tudi v Sloveniji. Delovno pravo že dolgo prepoveduje diskriminacijo pri zaposlovanju in delu, pravica do enake obravnave pa je ena temeljnih človekovih pravic, zapisana v ustavi.
Pomembno vlogo pri neenakostih igrajo spolne vloge, ki jih družba pripisuje ženskam in moškim. Skladno s spolnimi vlogami se oblikujejo tudi pričakovanja glede delitve dela. Ta vplivajo na:
- odločitve mladih glede izbire poklica,
- oblikovanje tako imenovanih »tradicionalno moških« in »tradicionalno ženskih« poklicev,
- delitev produktivnega in skrbstvenega dela.
Neenakosti na delovnem mestu se odražajo na različne načine.
Ženske so v večji meri zaposlene v nestandardnih in prekarnih oblikah zaposlitve. Prav tako se soočajo z večjimi preprekami pri napredovanju, še vedno pa nosijo večje breme družinskih obveznosti.
Zagotavljanje enakih možnosti in odprava vseh vrst diskriminacij je obveznost delodajalcev.
Obveze delodajalca glede nediskriminacije
Delodajalci morajo skladno z zakonodajo zagotavljati, da zaposleni:
- prejemajo enako plačilo za enako oziroma primerljivo delo (delo enake vrednosti),
- imajo enake pogoje dela,
- imajo enake možnosti za napredovanje in so v primeru odpuščanja obravnavani enako (da njihove osebne okoliščine niso razlog za odpuščanje),
- so varni pred nadlegovanjem na delovnem mestu,
- imajo možnosti usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.
Uravnotežena zastopanost žensk in moških na delovnem mestu
Raziskave kažejo, da med kritično maso žensk na delovnem mestu in politično voljo za uvajanje napredka pri enakosti spolov obstaja jasna povezava. Uravnoteženo zaposlovanje žensk in moških ter spodbujanje na karierni poti torej sama po sebi prispevata k vključevanju vidika spola v dejavnosti organizacije.