Enakost in nediskriminacija sta temeljni vrednoti Evropske unije in Slovenije. Ti načeli sta na ravni EU zapisani v vseh temeljnih pogodbah unije in v Listini o temeljnih pravicah, Evropska komisija pa je tudi sprejela Strategijo za enakost spolov 2020 – 2025, ki vsebuje cilje in ukrepe za doseganje enakosti spolov na mnogoterih področjih.
V Sloveniji ustava govori o enakosti pred zakonom. To pomeni, da so z ustavo vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na njihov spol. Med pomembnejše podlage za doseganje enakosti spolov v Sloveniji pa med drugim sodijo tudi Zakon o enakih možnostih žensk in moških, Zakon o varstvu pred diskriminacijo in Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2023–2030.
Omenjena zakona, a tudi številni drugi, prinašajo enakopravnost spolov, torej pravno enakost žensk in moških.
Enakost spolov je več kot enakopravnost, saj poleg pravne enakosti pomeni tudi enake možnosti in priložnosti žensk in moških. Gre torej za pravno, družbeno, politično, ekonomsko in socialno enakost.
Enakost spolov NE pomeni istosti žensk in moških. Enakost spolov sprejema razlike in drugačnost med ženskami in moškimi in se zavzema za resnično partnerstvo, enakopravnost, enakovrednost, enake možnosti, enake pravice in enako dostojanstvo.
Biološki in družbeni spol
Ko se rodimo, nam na podlagi zunanjih telesnih značilnosti določijo biološki spol (ang. sex). Popredalčkajo nas med ženske in moške.
Obstaja pa tudi družbeni spol (ang. gender). Ta je vezan na lastnosti, pričakovanja in vloge, ki jih družba v določenem času pripisuje ženskam in moškim. S tem so povezane tudi priložnosti, ki jih imajo ženske in moški v družbi v danem času.
Družbeni spol ni povsod po svetu enak. V Sloveniji in Indiji se pričakovanja in vloge žensk in moških med seboj razlikujejo.
Družbeni spol tudi ni statičen. Dojemanje vlog in pričakovanj žensk in moških se danes v Sloveniji razlikuje od videnja pred 100 leti.
Spolne norme, spolni stereotipi in spolne vloge
K našemu razumevanju glede vlog žensk in moških med drugim prispevajo spolne norme, ki vplivajo na spolne vloge žensk in moških, in spolni stereotipi. Ta razumevanja so lahko škodljiva tako za ženske kot tudi za moške.
Spolne norme so nepisana pravila v družbi, predstave in pričakovanja, ki narekujejo, kako naj bi se ženske in moški obnašali v družbi. Spolne norme se razlikujejo med družbami in se sčasoma spreminjajo.
Spolni stereotipi so posplošene predstave, sklepanja glede značilnosti, sposobnosti in zanimanj žensk in moških. Spolni stereotipi ustvarjajo nerealno predstavo o tem, kakšni naj bi bili vsi moški in vse ženske.
Spolne vloge so vezane na spolne stereotipe in norme in temeljijo na pričakovanjih, kaj je »žensko« in kaj »moško«.
***
Spolna socializacija
Nihče od nas ne odrašča v vakuumu, vsi smo umeščeni v nek prostor, v katerem obstajajo pisana in nepisana pravila obnašanja. Kar se tiče spola, smo vzgojeni skladno s spolnimi normami in stereotipi, ki veljajo v naši družbi in narekujejo, kaj je in kaj ni primerno za ženske in moške.