Mnoge organizacije imajo vzpostavljene postopke za prijavo diskriminacije, nadlegovanja ali drugih oblik neprimernega vedenja. Kljub temu ljudje pogosto težav ne prijavijo. Razlog ni nujno v tem, da problemov ni, temveč v tem, da ne verjamejo, da bodo ob prijavi slišani, zaščiteni ali deležni ustrezne podpore. Organizacije zato ne potrebujejo le pravilnikov, temveč tudi okolje, v katerem se ljudje počutijo dovolj varne, da spregovorijo.
Zakaj ljudje pogosto molčijo?
Ljudje se lahko bojijo:
- negativnih posledic za svojo kariero ali študij,
- poslabšanja odnosov v kolektivu,
- izgube ugleda ali podpore sodelavcev,
- tega, da jim ne bodo verjeli,
- tega, da se po prijavi ne bo nič spremenilo.
Posebej zahtevne so situacije, ko je v neprimerno vedenje vključena oseba na vodstvenem položaju ali druga oseba z več moči in vpliva.
Pravilnik sam po sebi ni dovolj
Pravilniki in postopki so pomembni, vendar sami po sebi ne ustvarijo zaupanja. Ljudje težave pogosteje prijavijo takrat, ko vidijo, da organizacija prijave obravnava resno, da se nanje odziva in da prijava ne pomeni tveganja za njihov položaj ali odnose v kolektivu.
Pomembno je tudi, kako vodstvo govori o teh temah, kako organizacija obravnava pretekle prijave, ali ljudje vidijo, da se na težave dejansko odziva in ali so postopki jasni in dostopni.
Če posamezniki dobijo občutek, da prijave nimajo smisla, bodo težave pogosto reševali sami ali pa o njih sploh ne bodo spregovorili.
Jasni in dostopni postopki
Ljudje morajo vedeti:
- kam se lahko obrnejo,
- kako poteka postopek,
- kdo obravnava prijavo,
- kako se varuje njihova zasebnost,
- kakšno podporo lahko pričakujejo.
Bolj kot so postopki jasni in razumljivi, večja je verjetnost, da jih bodo ljudje tudi uporabljali.
Vloga vodij
Vodje, mentorji, profesorji in druge osebe na odgovornih položajih pomembno vplivajo na organizacijsko kulturo. Če zmanjšujejo težave, opravičujejo neprimerno vedenje ali ljudi odvračajo od prijavljanja, bodo posamezniki hitro izgubili zaupanje v sistem.
Po drugi strani pa lahko z jasnimi sporočili in doslednim odzivanjem pomembno prispevajo k občutku varnosti in zaupanja.
Poslušanje je pomembnejše od popolnega odgovora
Ko oseba prijavi težavo, pogosto ne pričakuje, da bo organizacija takoj našla idealno rešitev. Pomembno pa je, da je slišana, da se njeno izkušnjo obravnava resno in da organizacija ukrepa v skladu s svojimi postopki.
Prvi odziv pogosto pomembno vpliva na to, ali bodo ljudje tudi v prihodnje pripravljeni spregovoriti o težavah.
Kultura zaupanja se gradi postopoma
Organizacije, v katerih ljudje prijavljajo težave, niso nujno organizacije z več problemi. Pogosto so to organizacije, kjer obstaja dovolj zaupanja, da ljudje o težavah sploh spregovorijo.
Prijavljanje ni znak neuspeha organizacije, temveč pomemben del njenega razvoja in izboljševanja delovnega, študijskega ali drugega organizacijskega okolja.