Ko govorimo o vključujočem jeziku, mnogi najprej pomislijo na ženske in moške slovnične oblike. Toda vključujoč jezik pomeni veliko več. Gre za način sporazumevanja, ki spoštuje različne ljudi, se izogiba stereotipom in nikogar po nepotrebnem ne izključuje. Z njim sporočamo, da so naše storitve, delovno okolje ali aktivnosti namenjene vsem.
Besede oblikujejo pričakovanja
Način, kako komuniciramo, vpliva tudi na to, kako ljudje razumejo določene vloge in kdo se v njih prepozna. Če v razpisih, pravilnikih ali oglasih uporabljamo izraze, ki nakazujejo, da je določena funkcija namenjena predvsem enemu spolu, lahko nehote odvračamo druge od prijave ali sodelovanja.
Podobno velja tudi za uporabljene fotografije, primere in opise. Če vedno prikazujemo, da so moški vodje in ženske administrativna podpora ali skrbnice, potrjujemo predstavo, da so takšne vloge glede na spol v družbi samoumevne.
Kako lahko pišemo bolj vključujoče?
Vključujoče pisanje pogosto ne zahteva velikih sprememb. Preprosto se lahko vprašamo, ali bi lahko sporočilo zapisali bolj nevtralno in bolj jasno.
Nekaj preprostih primerov:
Namesto: Vodja projekta mora imenovati odgovornega managerja.
Lahko napišemo: Vodja projekta mora imenovati odgovorno osebo za izvedbo projekta.
Izogibajmo se stereotipom
Vključujoč jezik pomeni tudi, da ne predpostavljamo, kdo opravlja določeno delo ali kdo ima določeno vlogo.
Nekaj običajnih primerov:
- ne predpostavljajmo, da so vsi vodje moški,
- ne predpostavljajmo, da za otroke vedno skrbijo ženske,
- ne predpostavljajmo, da imajo vsi enake življenjske okoliščine.
Takšne predpostavke se lahko hitro in nenamerno prenesejo tudi v odločitve organizacije.
Majhne spremembe lahko naredijo veliko razliko
Z uporabo bolj vključujoč jezika ne bomo odpravili neenakosti med spoli. Lahko pa pripomoremo k ustvarjanju okolja, v katerem se več ljudi počuti nagovorjenih, spoštovanih in dobrodošlih.
Zato je smiselno ob pripravi novih dokumentov, razpisov, pravilnikov ali objav preveriti, ali je uporabljeni jezik jasen, spoštljiv in vključujoč. Gre za majhen korak, ki lahko pomembno prispeva k bolj odprti in vključujoči organizacijski kulturi.
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025 iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij. Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega stališča MNZJU.
